24. NEDELJA MED LETOM ~ 15. september 2019

Božja beseda: 1. berilo: 2 Mz 32, 7 - 11.13 - 14; 2. berilo: 1 Tim 1, 12 – 17; evangelij: Lk 15, 1 - 32

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

Novo veroučno leto in sestanek za starše veroučencev

Dragi otroci, dragi starši, pričenjamo z novim veroučnim letom, zato imate v spodnji tabeli nov veroučni urnik ter seznam vseh potrebščin, ki jih Vaš otrok potrebuje pri verouku.

Verouk se za veroučence začne normalno po urniku v tednu od 16. – 20. septembra!

ura / dan

ponedeljek

torek

sreda

četrtek

petek

13.15-14.00

4. razred

 

 

3. razred

6. razred

14.00-14.45

5. razred

 

 

8. in 9. razred

7. razred

15.00-15.45

1. razred

 

 

2. razred

 

15.45-16.30

1. razred

 

 

 

 


 

 

 

 

 

 

 

 ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~

VESELJE NAD SPREOBRNJENJEM

Včasih iščemo preproste stvari, ki morda niti niso bile zares izgubljene, kot npr. očala, ki jih imaš na nosu; klobuk, ki ves čas pokriva tvojo glavo; ključi od hiše, ki so dejansko že v ključavnici ... Odkritje teh preprostih lahko res polepša dan in razveseli najditelja. O veselju nad najdenjem preprostih, vsakdanjih stvari spregovorita tudi evangeljski priliki. Pastir se iskreno razveseli ene izgubljene ovce, ki jo najde, čeprav mu jih je ostalo še devetindevetdeset. Žena pa se razveseli najdenega drobiža, ki ga je izgubila, pa čeprav je predstavljal le desetino njenega denarja. Jezus njuno veselje primerja z veseljem, ki bo v nebesih nad enim spreobrnjenim grešnikom. Sporočilo o Božjem usmiljenju podkrepi še s priliko o izgubljenem sinu in usmiljenem očetu, ki jo najdemo v nadaljevanju evangelija. Kaj lahko povzamemo iz teh prilik? Predvsem tole: Bog nas resnično ljubi; ni mu vseeno, če gremo svojo pot, in neizmerno je vesel, če se vračamo k njemu. In drugo: dragoceni smo mu kot posamezniki, ne kot masa ali številka. To, da se zavzame za edino ovčico in jo postavi pred vso ostalo čredo, nam govori, da nas Bog pozna po imenu; vsak od nas je zanj neponovljiv in edinstven sin ali hči. Ne pozabimo, da se Božje usmiljenje sklanja k nam na prav poseben način: vsakokrat, ko ob koncu dneva v srcu pregledamo dan in obudimo kesanje; ko na začetku maše molimo skupno kesanje; ko v očenašu prosimo: »odpusti nam naše dolgé«; še zlasti pa v spovednici, kjer se vsakokrat Bog oče sklanja k svojim izgubljenim sinovom. Po teh preprostih znamenjih in gestah nas Bog išče in vabi v svojo bližino, da bi se vedno znova veselili, da smo z Njegove strani »najdeni« in ljubljeni, ne glede na to, kakšni smo.

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

BESEDA ŽIVEGA BOGA

 »Kdor je zvest v najmanjšem, je zvest tudi v velikem, kdor pa je krivičen v najmanjšem, je krivičen tudi v velikem. Noben služabnik ne more služiti dvema gospodoma: ali bo namreč enega sovražil in drugega ljubil, ali se bo enega držal in drugega preziral. Ne morete služiti Bogu in mamonu.«   (Lk 16,10.13)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~

Abraham mu je rekel: »Sin, spomni se, da si v svojem življenju prejel dobro in prav tako Lazar húdo; zdaj se tukaj veseli, ti pa trpiš. In vrh tega je med nami in vami narejen velik prepad, da tisti, ki bi hoteli od tod priti k vam, ne morejo; pa tudi od ondod ne morejo sem.« In rekel je: »Prosim te torej, oče, da ga pošlješ v hišo mojega očeta; imam namreč pet bratov in naj te posvari, da tudi oni ne pridejo v ta kraj trpljenja.«   (Lk 16,25-28)

~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~ ~~ ~ ~ ~ ~ ~ ~